30,april 2007
V četrtek sem v Stari elektrarni z mešalne mize posnel dva elektronika, WoO in Christian Fennesza. Fennesz je dodobra zaznamoval moje elektronsko obdobje in po nastopu na Sajeti(2004) je bilo to moje drugo živo srečanje s tem laptop gurujem. Po koncertu sem do pol dveh zjutraj urejeval posnetka in ju kasneje poslal Marku Peljhanu(založba RX:TH) . Takoj v petek sta se že vrtela na (mislim da) bratislavskem radiu(?).
 |
|
 |
Konec tedna sva bila v Ulrichsbergu, majhni vasici v zgornjeavstrijskem, kjer se je odvijal tradicionalni festival jazz glasbe, imenovan Kaleidophon. Več o dogajanju bo kmalu v reportaži, vseeno pa bom omenil, da je ta festival postavil tak standard, da ga bo letos težko preseči. Vsak dan vsaj dva biserčka. Naj jih na hitro naštejem:
trio MEMORIZE THE SKY, starosti, trobentač Wadada Leo Smith in tolkalec Günter Baby Sommer, v projektu TOUCH THE EARTH CHAPTER II, "ubijalski" solo v lokalni cerkvi trobentača nove garde Peter Evansa, dunajski cvetober elektronske glasbe EFZEG, elektronsko,akustično, baletni projekt COURANTS in na koncu naši stari nizozemski znanci ICP-ORCHESTRA. Leti so pokazali, kako drugačna je lahko enaka glasba na manjših odrih v primerjavi z velikimi. Če bi njihov zadnji koncert v Križankah ocenil s 5, bi le temu iz Ulrichsbergu dal vseh 10 točk.
Ulrichsberg ne mine brez obiska pri Tanji Feichtmair, kjer smo tokrat ob sončnem vremenu na žaru obračali nabodala, ki jih je pripravil Marco Eneidi(Tanjin bivši in sedanji fant) in vse skupaj zalivali z vinom in "našo" penino. Marco je med drugim tudi saksofonist in da bo stvar še bolj zanimiva, igral je tudi z Don Cherryem. Trenutno živi na Dunaju in ima vsak ponedeljek jam session v lokalu Celeste.
Vtisov in novih poznanstev je res veliko, ampak toliko za prvi "izliv".
P.S.: Zlatko Kaučič mi je poslal recenzijo PAVa na JAZZREVIEW.
P.S.1: Da ne pozabim, 10.aprila igra v Gromki s trobentačem Herb Robertsonom, naslednji dan se jima v Pordenoneju(Italija) pridruži še flavtist DiMatteo, vsi trije pa bodo v soboto igrali še v Točki(Nova Gorica) s Kombom. Vse gige bom posnel...
24.april 2007
Včeraj(ponedeljek) je bil na gradu Kodeljevo že četrti dogodek iz serije CON-FINE APERTO/ODPRTA MEJA. V bistvu gre za povezavo poezije in glasbe.Prireditelja Lud Šerpa (Primoz Čučnik) in Zavod Sploh (Tomaž Grom) sta si zamislila več dvajsetminutnih blokov, v katerih se bere poezija in gode "izobčeno" glasbo - glasbo, ki nima domicila na velikih odrih. Tokrat smo prisostvovali branju poezije Johna Ashberyja in godenju harmonikaša Marka Brdnika.Dogodku primerna je bila tudi Markova izbira glasbe: Maurizio Kagel: Episoden, Figuren (1993) in Toshio Hosokawa: Melodia (1978). Po M.Hatlaku in J.Toriju je bil to, v zelo kratkem času, že tretji slovenski harmonikaš, ki sem ga snemal. Zanimivo. Dolgo časa sem poznal samo Bratka Bibiča, potem pa naenkrat še trije mojstri. Vsi trije "služijo kruh" v popularnih skupinah (Katalena, Terra Folk in Orleki), za dušo pa ... Po Koncertu je bil na sporedu: "Ročni nogomet za štiri igralce, mikrofone in direktni prenos". Tomaž Grom je ozvočil popularni "kalčo", nad njega postavil kamero, sliko pa projeciral na steno. Potem se je še malo poigraval z efekti in zanimiva "field" kompozicija je bila tu.
 |
|
 |
23.april 2007
V soboto obisk Spodnjega Hotiča pri Litiji, kjer je Zlatko Kaučič s svojim Pavom, v muzeju premoderne umetnosti, otvoril razstavo slikarja Gregorja Nemca. Mimogrede, razstava bo na ogled do 21.julija 2007. Hotič je majhna vasica ob cesti Ljubljana-Litija, kjer domuje Tomaž Drnovšek-Vinči, ki je nekaj desetletij star hlev predelal v muzej. In to kakšen muzej. Vse skupaj je na velikost 600 kvadratni metrov, s tem, da je ena tretjina odprta, na ostalem koncu pa je narejen še zgornji prostor. Idealno za majhne festivale(200-300 ljudi). Lahko rečem, da se štala v Ulrichsbergu, z že nekaj desetletij trajajočim jazz festivalom in dvorišče restavracije Hansa Felba v Nickelsdorfu, s prav tako mednarodno priznanim festivalom, skrijeta pred to "skulpturo". Na žalost se spet vse konča z mačehovskim odnosom države do takih biserčkov, nastalih z entuziazmom in pridnimi rokami ljudi, ki jim ni vseeno za stanje intelektualnega duha. Otvoritvi je sledilo druženje ob obilici domače hrane in pijače. Domov smo se odpeljali z novo zvezdico na "kulturnem" zemljevidu naše male državice.
Več informacij o muzeju.
20.april 2007
V sredo je bil v Gimnaziji Kranj tradicionalni pomladanski veliki koncert, kjer sem s svojima mikrofonoma lovil atmosfero. Primož Zevnik, glasbeni navdušenec in organizator se je projekta že v tretje lotil velikopotezno. Videoprodukcija Kregar s svojimi kamerami lovi sliko, ozvočevalci z ducat mikrofoni pa zvok. Na koncu Primož, vključno z mojim ambientom, združi v DVD, ki je take kvalitete, da ga vrte tudi na nacionalni televiziji. Glavno vlogo na koncertih, tokrat je bil deseti-jubilejni, ima veliki revijski orkester, sestavljen iz glasbenikov-učencev gimnazije Kranj. Tokrat so sporedu dale svojo noto legende slovenske glasbene scene: Elda Viler,ki je nastopila s hčerko Ano Dežman, Ditka Haberl in Oto Pestner. Na trenutke sem, kljub "rokerskemu" ozvočenju začutil mravljince.
 |
|
 |
V četrtek sem opravke v Ljubljani združil z obiskom dokaj nove Jazz & Blues ploščarne na Trubarjevi, ki je v lasti Mateja Gerželja. Še enega navdušenca, ki se donkihotovsko bori za večjo prepoznavnost glasbe, ki jo prodaja. V Slovenijo je pripeljal nekaj odličnih, a mogoče preveč alternativnih, založb kot so Leo, AhUm, Intak, Okka Disk, Ayler records ... Letos se je Matej poleg distribucije in prodaje odločil tudi za založništvo. Pred kratkim je izdal CD tria Atanasovski/Golob/Levačić:Attic dance, včeraj pa je uradno predstavil ploščo Miusow Quarteta: Smejmo se skupaj. Na predstavitvi so bili tudi protagonisti. Resnici na ljubo, bilo jih je več kot obiskovalcev.Tako to gre v dandanašnji kulturi!
 |
|
 |
Na poti v Ljubljano sem ob cesti opazil jumbo plakat, ki vabi na koncert skupine Laibach. Zamislim se. Ali ni to tista skupina, ki se je pričkala z državnim kulturnim skladom zaradi neizplačanih obljubljenih milijonov? Če imaš denar za take plakate, potem kake podpore od države ni "fer" pričakovati. Moj prvi Laibach koncert je bil pred "davnimi leti" v preddverju Križank. Mislim, da je bil festival Druga Godba. S prijateljem Gojotom, dolgoletno gonilno silo KLGja (Klub Prijateljev Glasbe) iz Kranja, sva nabita z energijo čakala začetek koncerta. Po več kot polurnem "uglaševanju" sva ugotovila, da je to že del koncerta ??? Nekaj njihovih LPjev sem nakupil, mogoče bolj zaradi povzdigovanja Radia Študent, ki je bil takrat naše glasbeno okno v svet, kot pa zaradi same všečnosti glasbe. Taisti Gojo mi je zadnjič zapekel njihov zadnji CD-Volk, na katerem so predelave raznih himn. Če odmislim znane napeve, ki smo jih skozi leta konzumirali ob dvigovanju zastav, me na CDju ne vleče NIČ, ČISTO NIČ. Prepričan sem, da bi en Christian Fennesz, elektronik,ki bo v četrtek 26.aprila nastopil v stari elektrarni v Ljubljani, naredil dosti bolj avantgardno-a še vedno poslušljivo glasbo, kot ta skupina, ki naj bi predstavljala avantgardo. NSK ? Mogoče z videzom in obnašanjem, še zdaleč pa ne več z glasbo.
Še ena LP novička. Prišla je nova pošiljka LPjev založbe Qbico records. Free jazz in psihadelija. Dobijo se brez recepta.
16.april 2007
Spet mi je prišel v roke priljubljeni box šestih CDjev belgijskega pianista,vokalista in skladatelja Wim Mertensa. Spomin na nakup te reprospektive dotedanjega dela(izšel je 1990) je še vedno živ. Bilo je v Rec Rec prodajalni na Trubarjevi, kamor me je večkrat zanesla "iskalna" pot. V oko mi je padla lepa škatla meni nepoznanega izvajalca. Za test izberem drugi plošček, ki se začne z dolgim, skrajno minimalističnim pristopom sopran saksofonista Dirk Descheemaekerja. Izgledalo je nekako takole: kratka melodija-tišina-ponovitev melodije-tišina .... V trgovinici, nevajeni take glasbe je bilo še nekaj "glasno" prisotnih. Po nekaj minutah pa popolna tišina. Vsi smo s pristriženimi ušesi čakali, čakali ... da se skladba razvije. In nismo dočakali. Skladba je namreč dolga 18 minut in se razvije šele proti koncu, kar pa zaradi časa nisem dopustil. Po še nekaj poizkusih je bila ta poslastica že v moji torbi. Pregled dotedanjega dela vsebuje zelo različno musko, od minimalistične elektronike tipa Inser Coin, Insert coin,..., klavirskih recitalov, ki jim Wim doda svoj falset, do Nymanovskih kompozicij. Priznam, da je bil del glasbe za moje takratno "dojemanje" prezahteven in sem šele z leti dojel vrednost tega virtuza, ki je postal eno prvih imen v moji diskoteki. Ker njegovih nastopov v naši okolici ni bilo, sem šel na njegov solistični koncert v Belgijo, v mestu med Bruxelom in Gentom. Na razprodanem koncertu je bila publika starosti od 15 do krepko čez 60 let.Mimogrede, takrat sem v Gentu ujel še en biser,skupino The Necks, ki igrala pred ducat gledalci v naravnost idealnem ambientu. Glasba Wim Mertensa je neminljiva in časovno neopredeljena. Na žalost pa je pri nas zaradi nenastopanja dokaj neopazen. Škoda !
Nekaj njegovih "must have" del: Jardin Clos, Integer Valor - Intégrale(obstaja skrajšana različica in trojni CD box), Der Heisse Brei in minimalistična Jeremiades. Leta 1987 je napisal glasbo za Peter Greenawayev film: The Belly Of An Architect , ki je bila izdana kot samostojen plošček.
|
 |
|
V petek sem bil s snemalno opremo prisoten na koncertu "še enega" odličnega slovenskega harmonikaša. V Štihovi dvorani sta nam Juretove skladbe godla Jure Tori in basist Ewald Oberleitner. Predstavila sta harmonikašev prvenec Odsev spomina. Jure, ki že dolga leta igra v skupini Orleki, me je v pozitivnem smislu presenetil kot glasbenik in skladatelj. Mogoče je nam jazzerjem manjkal dialog s starosto Ewaldom, ki ga poznamo še iz časov Toneta Janše in je bil premalo izkoriščen. Pa vendar. Ob Bibiču, Ivanuši, Hatlaku (in verjetno še kom), imamo še enega glasbenika na tem najbolj slovenskem instrumentu, ki nam kažejo, da je harmonika lahko tudi kaj več kot narodnozabavni instrument. Bo naslednji Acordeon Tribe sestavljen iz samih slovencev?
12.april 2007
Zvečer sta na "delovni" obisk prišla dirigent Marko hribernik in Katarina Rajgelj, pravnica in predsednica društva Claves musicae. V okviru tega društva deluje komorni orkester Academia Sancti Petri, katerega koncert Mozartovega Requiema v Mariboru sem posnel. Ime društva in orkestra je nastalo po ključu simbolike in asociacij; namreč claves je množinska oblika latinske besede clavis, ključ, ki je srednjeveška črkovna oznaka za stopnjo v glasbeni lestvici. Hkrati pa ime izdaja tudi poslanstvo društva - društvo, ki ima ključe do glasbe, nekoliko šaljivo, a pomenljivo. Struktura imena orkestra se je ponudila po vzoru angleškega orkestra Academy of St. Martin in the Fields, sv. Peter pa kot ključar nebeških vrat po krščanski ikonografiji.
Marko in Katarina sta prišla na moje povabilo, da na mojem glasbenem sistemu poslušata posnetek koncerta. Moji dvomikrofonski posnetki potrebujejo kvaliteten sistem za reprodukcijo, na katerem pokažejo vse dobrine. In tudi pomanjkljivosti, da ne bo nesporazumov. Iz očk obeh povabljencev je sijalo zadovoljstvo, prav zanimivi so bili tudi njuni komentarji glede samih delov izvedbe. Glasbeni večer smo zalivali z odličnim Statusom prjatelja vinarja Mirana Sirka-Bjana iz Goriških brd. Sredi poslušanja se nam je pridružil še en avdiofil, Omi iz Tržiča, ki mi je za primerjavo prinesel Mozartov Requiem založbe Dorian in še nekaj minimalistične glasbe (Steve Reich).
Danes sem pri "preverjeni dobaviteljici" Slavi Matič naročil še "bratca" za našo Fino-švicarsko belo ovčarko, katere slike že krasijo moj blog. Se že veselim junija, ko bomo belo kepico prinesli domov. Slavi mi je tudi sporočila, da je Finina lanska fotografija ,iz obdobja snežne pravljice, postala slika meseca na nizozemski strani mednarodnega združenja švicarskih belih ovčarjev.
11.april 2007
Sobotni koncert skupine Triosk je vplival na poslušanje v naslednjih dneh. Vrteli sta se obe njihovi samostojni izdaji: Moment Returns(2004) in The Headlight Serenade(2006). Na prvi se čuti velik vpliv Necksov(minimalistične melodije) in elektronskega guruja Jana Jelineka, s katerim so vzporedno z Moment Returns naredili plošček "1+3+1". Jan jih je s svojo elektronsko obdelavo tako šokiral, da so potem porabili še tri mesece za obdelavo "momentov". Po mojem mišlenju jim to ni bogvekako uspelo, vseeno pa ima plošča še dosti lepega in mi je mogoče še celo bolj všeč od zrelejše "serenadne" naslednice. Vsekakor band, ki ga bo potrebno spremljati.
Čez velikonočne praznike sem iz LPjev na CDje prenesel nekaj odlične glasbe, med drugim tudi rariteto(323 kopij) Charlemagne Palestine in 200 gramsko poslastico Satchmo plays King Oliver. Primerjava posnetega CDja z originalom je bila presenečenje. Zelo podoben zvok, nobenih bistvenih odstopanj v barvi instrumentov, skratka, brez problema lahko poslušam CD četudi poznam zvok iz LPja. To je pohvala za snemalni del tehnike, ki ga uporabljam tudi za snemanje koncertov in tudi za predvajalni del na čelu s DACom Had idrijskega podjetja Stylos(Igor Jež).
Včerajšnji večer pa je na CD predvajalnik spet položil česko pevko Ivo Bittovo. Kot veliko druge glasbe mi jo je "predstavil" Leon. Odlična violinistka, pevka in skladateljica,ki ji poleg klasične in etno glasbe niso tuji tudi izleti v avantgardo. V posluh toplo priporočam Bile Inferno,dvojni plošček s kitaristom Vladimír Václavekom, duet Bittová and Fajt s fantastičnim "samograditeljskim" tolkalcem Pavlom Fajtom in pripredbe Janačkovih moravskih skladb Moravian Folk Poetry in Songs, ki jih odigra s Skampa Quartetom. Črna polovica Bile Inferno je tudi praznik za HIEND sisteme, čeprav je "close miking" včasih malce preveč izrazit.
9.april 2007
Danes zjutraj dobim pošto iz Avstralije. Moja priljubljena skupina(trio) The Necks slavi dvajsetletnico obstoja ! Fantje, še na dolga leta!
On Thursday 9th April, 1987 we gave our first public performance as The Necks, to about 120 people at the Old Darlington School, Sydney University,Australia. At that point, we had no idea that we'd end up touring the world,and releasing albums world-wide to such acclaim.Thank you to everyone everywhere who has come to our concerts, bought ourrecords, told us what our music means to them, presented us, worked with us,played us on radio, interviewed us, reviewed us, written about us, put us upin their homes, in fact supported us in any way over the last 20 years. It's been an immense pleasure and we plan to be around for a lot longer yet.
All the best, Chris Abrahams, Tony Buck, Lloyd Swanton - The Necks
 |
|
 |
V soboto je Metelkova gostila avstralsko skupino Triosk. Lep koncert, ki bi bil še veliko lepši ob nerokerskem ozvočenju. Obisk je bil presenetljivo velik, med obiskovalci po pričakovanju veliko znancev. Za "predjed sta nam godla Tomaž Grom in Tao Samobolec. Še enkrat BRAVO Gromka in Metelkova, v veliki Ljubljani, ki naj bi kandidirala za ecropsko prestolnico kulture, ste verjetno edini plac za tovrstno dogajanje.
6.april 2007
V sredo sva imela na obisku Majo Osojnik, ki je na kratko prispela iz Dunaja, da si napolni baterije. S šampanjcem smo nazdravili njenemu prvemu velikemu nastopu v Sloveniji, ki se bo zgodil konec junija. Z avstrijsko skupinico bo preigravala svoj vokalni prvenec Oblaki so rdeči. Med pogovorom je nakazala tudi željo, da bi posnela cel album Ježkovih pesmi. Jasno, na svoj način. Sledil je premik v glasbeno sobo, kjer je ostanek večera minil ob poslušanju trenutku in gostji primernih melodij. Ob poslušanju plošč založbe Mosz dunajskega glasbenika Stefan Németha(s skupino Radian smo jih gostili na Sajeti 2004) je Maja povedalo kakšno zanimivo iz te scene. Med drugim tudi to, kako je spoznala pevko z umetniškim imenom Gustav, katere glasbo je tokrat imela na svoji potujoči glasbeni skrinjici. Kakšno naključje, tudi sam sem glasbeni večer hotel otvoriti s to pevko, pa sem potem raje zavrtel ženski duet Rashim iz iste založbe in ki ga Maja še ni poznala. Ko smo že pri naključjih (če to sploh so), Maji je pred leti Armin iz skupine Thilges 3(dvakrat na Sajeti) dal kaseto te skupine, z barvastim, na roke narejenim ovitkom. In to kaseto, na katero je čisto pozabila, je potem po osmih letih nevede uporabila(kot podlago pri elektronskih vragolijah) na festivalu, katerega organizator je bil Armin..
|
 |
|
Naslednji koncert bo v soboto na Metelkovi. Zabavala nas bo avstralska skupina(trio) Triosk, ki na trenutke spominja na "starejše brate" The Necks. Njihovi zadnji plošči pri založbi Leaf sta zelo obetavni in upam, da bo vsaj tako tudi v živo. Prireditelji tega koncerta so društvo Kataman (Matjaž Manček s prijatelji). V zadnjem hipu so najavili tudi predskupino, duet TILT-Tomaž Grom in Tao Samobolec. Lepa priložnost, da Tomažu izročim posnetek iz gradu Kodeljevo, kjer sem snemal njega in Marjana Stanića.
3.april 2007
Včeraj (ponedeljek) sem na pobudo dirigenta Marka Hribernika v Mariboru snemal Mozartov Requiem. Z Markom, sinom pokojnega preddvorskega homeopata, ki mi je še kot zdravnik splošne medicine v mojih košarkarskih letih zdravil gleženj, prvič srečala v cerkvi v Tunjicah, kjer smo snemali glasbeno seanso za alternativnega zdravnika Marjana Ogorevca iz Brežic. Po snemanju sva si izmenjala kontakte, ki so me z opremo pripeljali v stolno cerkev na "zaprt" koncert v počastitev druge obletnice papeževe smrti. Več o koncertu, vključno z nekaj posnetki, bom objavil na MP3 strani.
Po koncertu smo se srečali z mariborskimi prijatelji v Simoninem stanovanju v strogem središču mesta. David(Braun) nam je, ob sočnih pripombah, zrecitiral dokončen spored ljubljanskega jazz festivala. Veselim se že koncerta Tomasa Stanka, projekta Material basista Bill Laswella,saksofonista Lee Konitza in vokalistke Maje Osojnik. V Mariboru nama je vedno lepo.
