Četrtek 29.marca 2007
Na CD sem dal posnetka ponedeljkovega Cankarjevega Jazza: Vasko Atanasovski trio in Kalil El'Zabar trio z gostom violinistom Billy Bangom. Oba koncerta sta prinesla dobro glasbo, El'Zabarjev kvartet nam je podajal že znano glasbo s plošč, Vaskov trio pa je improviziral na znane glasbene teme. Srečanje z Billy Bangom je bilo kot ponavadi veselo, dogovorila sva se tudi, da mu pošljem posnetek iz Satchma skupaj z nekaj aktualnimi fotkami in seveda posnetek tega koncerta. Ta bo "pristal" tudi pri Kalilu, ki ni imel nič proti snemanju.
Včeraj zvečer sem spet poslušal moj "omiljeni" band The Art Ensamble of Chicago:
The Nessa Years 1967/1968(box petih CDjev). Zanimiva izdaja, na kateri lahko prisluhnemo glasbenim začetkom banda, ki je iz "The Roscoe Mitchell Art Ensemble" prešel na The Art Ensemble in nato po evropski turneji 1969 po nasvetu promoterja dobil "današnje" ime. Spet sem bil vzhičen nad kvaliteto posnetkov. Prav tako kot na ploščkih
Tutankhamun in
Spiritual, ki ju uporabljam za test avdio sistemov, sem bil "zaprepaden" nad "igrajo pred mano" vzdušjem in spet sem se vprašal, kaj delajo snemalci z vso to tehniko danes. Zaradi kvalitete posnetkov in pa glasbene izvirnosti so njihove prve edicije zelo cenjene na internetnih borzah. To seveda velja za originalne LPje,
Les Stances a Sophie dosega ceno okrog 100$, Tutankhamun in Spiritual okrog 55$, medtem ko odlično People in Sorrow z malo sreče dobimo za 20$ (jaz sem dal samo 10$). S poslušanjem sem nehal krepko po polnoči.
Danes zjutraj sem na pošti dvignil dva LPja "izbojevana" na nemškem eBayu za še kar solidne cekine.Ja, pa še en paketek me je razveselil:DVD posnetek koncerta The Art Ensemble of Chicago s Cecil Taylorjem. Ameriško kopijo sem preplačal (13$), ampak kaj čemo, zgodovina nekaj stane. Ameriški "frajer" se je znašel in posnetke, ki jih je dobil nevemkje veselo razpečuje in mastno služi. Na denar pa bo pozabljeno, ko bom mojstrski nastop vtaknil v DVD predvajalnik, vklopil projektor in užival.
Danes me je razveselil Katamanov mail, da pride v Ljubljano elektronski guru Christian Fennesz . Mljask, dunajčan, ki na Sajeti na našel poti z odra do hotela in je po treh poskusih zgubljeno prosil za pomoč. Poslastica za vse ljubitelje elektronike nas čaka 26.aprila v stari elektrarni. Naslednji dan pa na festival v Ulrichsberg, kjer se veselim srečanja s saksofonistko Tanjo Feichtmaier. Punca v "JankoinMetka" hišici stanuje 200m od prizorišča. Spomnim se spanja v tej hiški in prijetnih saksofonskih budnic njenega takratnega fanta Marca Eneidija.
Nedelja, 25.marca 2007
Luminitza(Balanescu kvartet-1994) je zaznamovala nedeljsko "glasbeno" prebujanje. Po romunsko pomeni majhno lučko, kot so lučke oddaljenega mesta. Alexandru pomeni tudi majhno lučko upanja v času čaušeskujevega režima. Luč prihodnosti. To se da nekako slutiti v naslovni skladbi.ki je na CDju predzadnja, kjer se "uniformiran" del na koncu zaključi z violinistovim izlivom. Podobno strukturo ima še en biserček z naslovom Still with me, CD pa zaključi skladba z naslovom Mother. Ko sem ga prevažal iz letališča Ronke v Tolmin na Sajeto sva se zgovarjala tudi o njegovi glasbi in na mojo pripombo, da je Mother zelo osebna skladba,polna emocij, mi je zaupal, da je nastala ob smrti njegove matere.
Ob poslušanju mi gredo skozi misli dogodki izpred par let, ko smo se z Alexom družili v Tolminu, obisk kletarja Mirana Sirka v Biljani v Goriških brdih,ko sva ga za en dan odpeljala k nam domo, skupna pot na letališče Ronke. Na kateri je umetnik odprl dušo, zaupal bol svoje mladosti(selitev iz Romunije v Izrael,nato so ga še kot otroka poslali v Anglijo, prebijanje skozi študentska leta), probleme z bivšo ženo, ki mu ne dovoli obiskovati hčerke ... Od takrat drugače poslušam njegovo glasbo, drugače gledam na "Revolution is great", na Luminitzo, Mother ... Lahko rečem, da je njegova glasba vez med nami. Do prihodnjega srečanja.
Četrtek, 22.marca 2007
Teden se spet bliža koncu, pomladanski sneg prav tako. Moj DAC Stylos Had je šel v nadgradnjo(novo napajanje) in do sobote se bodo na domačem sistemu vrstili LPji. Saj bi lahko poslušal tudi preko Electrocompaniet CD predvajalnika, pa sem se preveč razvadil. Če se samo spomnim prvih vizuelnih vtisov o tej marmornati napravi..bili so vse prej kot dobri. Ok, do sobote bo pela analogija in danes so že "padle prve žrtve": Don Cherry, Clifford Brown with Strings, verjetno še Art Ensemble of Chicago pa Ganellin tro. Pa LPji založbe Qbico, ki izdaja samo LPje in katere zastopnik sem od lani. Do sedaj je izšlo že nekaj čez 60 naslovov in večina je razprodana. Lastnik se drži pravila izdaje štirih naslovov naenkrat in v prvih dneh je možno kupiti vse štiri naslove v ekskluzivni izvedbi v omejeni izdaji 25 bokosv. Kljub visoki ceni so na voljo samo nekaj dni. Danes sem tudi poslal novo naročilo, v katerem prednjači FARUQ Z. BEY with NORTHWOODS IMPROVISERS- Infa'a in šest kosov SABIR MATEEN/DANIEL CARTER/ANDREW BARKER. Prejšnji Faruqov projekt Rwanda je ,ki je izšel lansko leto,je že davno razprodan, zato sem naročil malo večjo številko, enako kot sem lani naredil z dvojnim LPjem Kaore Abuja in z duetom Arthur Doyle-Hamid Drake. Počasi si bom moral vzeti čas in založbine izdelke predstaviti na teh straneh in omogočiti prodajo po pošti.
Danes sem na eBayu dokaj ugodno prišel do LPja Charlemagne Palestine, ki sem ga posnel na zadnjem festivalu v Gradisci, in to eno staro izdajo natisnjejo v 323 kopijah. Tip, ki prodaja musko te zvrsti ima zanimiv sajt z naslovom youdonthavetocallitmusic. Na zalogi ima tudi nekaj izdaj avstrijskega "odštekanca" Hermann NITSCHa - 8th Symphony 2LP & 2CDs ltd.20! Cena? Malo pod 200 Evrov. Hermanovo "delo" so bile tudi šestdnevne orgije na gradu, kjer se je klalo živino, mazalo z organi in krvjo... obenem pa se je vrtela njegova glasba. Srednji vek.
Poleg teh LPjev sem na Djangosu naročil še nekaj jazz klasike- Theolonious Monk(Columbia Years) in koncert z John Coltraneom, pa Sufjan Stevensove božične pesmice za Leona. Pa da ne pozabim, še šest DVDjev z animo studia Ghibli, ki ga bova z Leonom kmalu kompletirala.Hayao Miyazake je car, njegove anime so zakon. My neighbour Totoro, Spirited away, Howls moving castle, Grave of the fireflies ... Kar nekaj režiserjev je, ki sem jih ali pa jih še bom kompletiral: Andrej Tarkovsky, Peter Greenaway, John Cassavetes, Pedro Almodovar, Jim Jarmush, Hayao Miyazake....
19.marca 2007
Sobota in Vuneny v Cerknem pr'Gabrijelu. V lokalu vsaj 100 ljudi ! Tudi Idrijci, ki se po besedah domačinov ne pojavijo velikokrat. Seveda so prišli tudi "Sajetniki" iz Tolmina, kar je bil vzvod za pogovor o naslednjem festivalu. "Volneni psihadeliki" so nas dodobra ogreli. Meni je bil sicer koncert predolg(uro in pol), značilni rif se pojavlja iz komada v komad in to počasi postane dolgočasno. Z Boštjanom sva preiskala prostor bližnjega jazz festivala, si zamišljala postavitev šotora in določila mesto, kjer bodo visele moje slike in prostor za projekcijo slik. V Cerknem je vedno domače in fino.
 |
 |
Po raburljivi noči v Cerknem je sledila meditacija v Adergasu s harmonikašem Markom Hatlakom. Za postavitev snemalne tehnike je bilo zaradi maše odmerjeno samo kakih 20 minut. Ne prav veliko za idealno postavitev, ampak monitoring na slušalke je pokazal zadovoljiv zvok. Koncert je bil super, spored so sestavljali Bachovi korali in Goldbergove variacije, John Cage in na koncu Piazolla. Zvok v cerkvi ni bil idealen, še najboljši je bil v sprednjih vrstah, drugje je bil odmev že prevelik, zato sem večino koncerta poslušal preko slušalk. Po koncertu topel čaj v zakristiji in debata z Markom in njegovo "kulturno menedžerko" Natašo. Verjetno bomo še sodelovali. Po čaju obiščeva še prijatelja Jureta v bližnjih Cerkljah kjer zvem za lokalno anekdoto v povezavi z Adergasom. Včasih je bila v Adergasu skakalnica in ko so otroci povedali, kam gredo skakakt, so jim starši dali pasoš. Ime Adergas res spominja bolj na avstrijska ali nemška mesta... Po prihodu domov naredim iz posnetka testni CD in malo po polnoči se glasba sliši iz mojega sistema.
16.marca 2007
Končno sem pripravil posnetek koncerta Jemeel Moondoca in nekaj slik za izvajalce. Na koncertu sem dobil posetnice, vendar pa na John Voigtovi ni bilo naslova. Hitro napišem mail in glej ga vraga, čez nekaj minut dobim odgovor z naslovom in zahvalami za fotke, ki jih je že poslal svojim hčerkam. Verjetno bom spet karan od fotografa Žige, da zastonj "talam" fotke, ampak, kaj čem, meni en tak mail odvrne več kot pa znesek, ki bi ga mogoče dobil. Pa še, kdo bo računal jazzerjem, ki ti s koncertom in druženjem prinesejo toliko lepega.
Jutri (sobota) pa v Cerkno k Gabrijelu na mostarsko skupino Vuneny. Boštjan Cvek jih je toplo priporočil, obenem pa bova še dorekla stvari glede moje fotografske razstave na majskem jazz festivalu. Razstavljala bova skupaj z Nado Žgank.
V nedeljo pa snemanje koncerta harmonikarja Marka Hatlaka v cerkvi v Adergasu(blizu Cerkelj na Gorenjskem). Obvestilo o nastopu, ki ga organizira Art center Kranj, sem dobil že na začetku tedna. Zaradi stila glasbe in okolja sem se organizatorjem ponudil za snemanje, pa do danes nobenega odgovora. Kaj češ, poklical sem Boštjana, on Marka in nato jaz Marka in stvar je bila domenjena. Marko mi je še omenil, da se bo koncert snemal z dvema kamerama in da bil lahko nastal DVD? Super ! Upam na najboljše.
Včeraj sem se pogovarjal z ljubiteljem jazza iz Maribora, ki mu bom dal posnetek J.Moondoca in še Zlatkov Zlati čoln 2. Tudi on je bil prisoten na Zlatkovem mariborskem koncertu, ki se je dogodil vzporedno z Ornette Colemanom(Ljubljana jazz festival). In tudi njemu po prvih taktih ni bilo žal, da ni bil v Ljubljani. Res, koncert je bil ganljiv. Cel koncert je rosilo. Jaz pravim, nebo je pokazalo bobnarjevo bol nad organizatorji, ki na isti dan priredijo taka koncerta in nad ljubitelji glasbe, ki so v večini odšli na Colemana. In zamudili biser. Na koncu pogovora mi še omeni prijatelja, ki je prebral moj intervju na HIENDFI (ki sem ga prav zaradi tega "prinesel" na ta sajt). Bilo mu je tako všeč, da se bova spoznala na naslednjem koncert Kahlil El'Zabarja v CDju.
12.marca 2007
Pred odhodom v Ljubljano se je pri meni oglasil Igor Jež. Za pokušino je prinesel DAC HAD z novim napajalnim delom. Glasba s tisočih CDjev bo spet dobila novo podobo. He he, spomnil sem se najbolj "znucanega" teksta pri pogovarjanju o kvaliteti predvajalnega sistema: "Važna je glasba" ! RES JE, glasba je NAJBOLJ POMEMBNA. Samo, ali na slabem sistemu slišite, kar je umetnik hotel ? Ali je vseeno, če gledate Mona Liso velikosti A4 ali v originalni velikosti? Tudi pomanjšana slika je še vedno slika Mona Lise, verjetno pa ne bi bila nikoli tako znana, če bi se jo gledalo v taki mali izvedbi! In to je to. S kolegi se strinjamo, da obstajajo plošče, ki se na slabšem sistemu niso prav pogosto vrtelei, šele dobri sistemi so nam odkrili nekaj več od same melodije. Ja, tisto nekaj več nas potiho priganja v boljše sisteme in s tem v praznenje denarnice. Da se ne bomo narobe razumeli, ljubitelji, ki se o teh stvareh pogovarjamo, imamo na tisoče nosilcev zvoka ...
Zvečer pa glasbeno-literarni dogodek, posvečen Pieru Paoulu Pasoliniju, z Miklavčem Komeljem in Tomislavom Vrečarjem ter glasbenikoma Marjanom Staničem in Tomažem Gromom v gradu Kodeljevo. Pred tednom dni sem Marjana poslušal in snemal v Gromki (s Tristanom Holsingerjem), tokrat je koncertiral sam na kompletu bobnov, namesto palčk pa je uporabljal jedilni pribor. Pred sabo na levi strani je imel pomočnika, ki je skrbel za obračanje not. Je Marjan uporabljal note ? naj ostane skrivnost.Pred Marjanom pa je Tomaž Grom na svoj način "obračal" kontrabas in se na svoj način igral s semplanjem samega sebe in zvokov iz gramofona. Oba solista sta se skoraj do pikice držala napovedane dolžine koncertov - 20 minut. Posnetek sem si danes zjutraj že veselo "rolal" na domačem sistemu.
Po Kranju visijo plakati za koncert Saške Lendero. Z odebeljeno pisavo piše KONCERT V ŽIVO. Smešno in brez komentarja!
P.S.: Še ena iz avdiofilskega foruma WWW.HIENDFI.COM. Veliki "mag in guru" Bojan Hajdinjak je ukinil svojo pomoč pri razvoju zvočnika Avaclone. Ne vem zakaj(hi hi), ampak od takrat gre razvijalcem čudovito.
Naš veliki konstruktor gramofonov Franc Kuzma je mojo malenkost (DaretovaSenca) kot administrator enostavno blokiral na svojemu forumu WWW.KUZMA.SI . Brez besed in brez odgovora na moje pripombe.
10.marca 2007
Lepa sončna sobota. Otroci so imeli učne ure v tolkalski šoli Zlatka Kaučiča v Novi Gorici, midva pa po običaju v Goriška brda. Najprej kratek obisk Belice z obveznim muškatom, nato pa postanek v Biljani pri Miranu Sirku, katerega peneča vina Bjana in ostala vina segajo v sam slovenski vrh. Miran nama razkaže obnovljeno poslopje, katerega starost bo naslednje leto dopolnila 800 let. Verjetno bo na "proslavi" igral tudi violinist Alexander Balanescu, katerega smo v Brdih gostili po nastopu na Sajeti leta 2004. Obisk se je kot ponavadi končal v kleti ob degustaciji Miranovih izdelkov, med katerimi je bilo tudi še nedozorelo vino Status. Zaključili smo v Točki, kjer mladi tolkalci trenirajo. Kako lepo se je bilo spet srečati s primorskimi prijatelji.
V ponedeljek pa me čaka v Ljubljanai (grad Kodeljevo) eno lepo srečanje in snemanje dveh krajših solo nastopov Marjana Stanića(tolkala) in Tomaža Groma (bas).
9.marca.2007
No pa dejmo.
Jemeel Moondoc kvartet (3.marca 2007)
Bravo David Braun in KIbla, organizatorji tega enkratnega koncerta. Na srečo sem ga posnel in danes ga pošiljam izvajalcem. Upam tudi na vinilno izdajo, kajti posnetek je res odličen. Sem bil pa spet začuden nad neprisotnostjo naših jazzistov, ki se vztrajno izogibajo takim učnim uram. Škoda ! Je tudi to eden od razlogov za trenutno stanje v domači jazz glasbi ?
Zlatko Kaučič v Celju (28.februarja 2007)
Seveda sem bil tam. Prijatelj Črt iz plemena The Stroj je izkoristil "borbo" za prestolnico kulture, ko lokalni veljaki nimajo kaj ponuditi in potem iščejo pomoč alternativnežev, ki so se pred tem "skrivali" po zakajenih underground scenah. Tole bo še zanimivo. Bo trgovec Janković v Ljubljani obudil Metelkovo ?
Zlatko odličen kot vedno. Pravi, da bo s solo projektom Pav zaključil. Celje je bila zadnja slovenska trdnjava, v kateri še ni nastopil. Sedaj pa kaki dve leti lovljenja glasbenih trenutkov in nov projekt bo tu.
Tristan Holsinger (klub Gromka, 26.februarja 2007)
Po dolgem času spet na "kraju zločina". Res je bila dolga pavza in samo upam, da se bo sedaj začelo. Tokrat je bil organizator Matjaž Manček(Kataman), ki se je Tristanu po polurni improvizaciji pridružil skupaj z Marjanom Staničem. Fantoma se še vidi, da mojstrovih glasbenih napotkov še ne moreta konzumirati, pa nič zato. Vse pride ob svojem času, važno je, da sta na pravem vlaku.
Avdiofilske zdrahe
Na dveh edinih avdiofilskih forumih WWW.HIENDFI.COM in WWW.KUZMA.SI se že dalj časa bojujemo, ali še bolje rečeno, koljemo. Trenutno je v vsem najboljši konstruktor (in še kaj) Bojan Hajdinjak, napadel vodjo skupine, ki izdeluje zvočnik Avaclon(ohišje je kopija Avalonov). Njegovo "pometanje" drugače mislečih je že predvidljivo in bolj stvar psihologov, kot pa kake resne debate.
Pa še nekaj letošnjih opazk:
X-PLOSION of FUN v Kranjski Gori
Fino je organizatorju Koširju, če en Hit sponzorira dogodek s polno malho denarja in lahko privabiš množice z brezplačnim vstopom. Sidharta so nastopili že drugič ? Meni v osnovi ni jasen Hitov motiv, ki se gre take prireditve. Večina obiskovalcev koncertov ne bo hodila v Kransko goro v hotele, casino... Če bi hoteli narediti reklamo za mesto, bi bil potreben drugačen pristop. Npr. kakšen etno ali jazz festival spomladi ali jeseni ? Italija in Avstrija sta blizu, okolje odlično. Z denarjem, ki so ga zapravili za zvedniško rekreativno smučanje in za koncerte bi se že dalo kar nekaj narediti v tej smeri. Pa še hotelske kapacitete bi malce napolnili izven sezone.
PREŠERNOVE NAGRADE
Ne vem, kaj mi je bilo, da sem gledal to "parodijo". Vseeno sem zadovoljen, kajti "spoznal" sem Janeza Matičiča. Pianista, katerega glasbo večina prisotnih ne zastopila in še manj podpira koncerte s podobno glasbo. Res je Matičič klasik, vendar je dandanes razlika med klasiko in jazzom včasih neprepoznavna. Prešernov nagrajenec bi lahko igral tudi na bolj avantgardnih festivalih jazza. Taki festivali in koncerti pri nas životarijo in se venomer borijo za svoj obstoj. Tudi jazzovski izvajalci podobne glasbe nimajo niti trohico možnosti, da dobijo to najvišjo državno nagrado za kulturno delo. Letos je skupinica ljudi z lanskim nagrajencem Milanom Deklevo prijavila Zlatka Kaučiča. Naivno?
