POGOVARJA SE FRANCI KAPLER

V dialogu z mislečimi, umetniki, drugimi,robnimi, v dialogu s svetom, kolikor ga čutim kot breme ali priložnost in možnost. Dialog omogoča dihanje, čutenje pa tudi presenečenje. Zatorej podcast POGOVARJA SE FRANCI KAPLER.


	14. Gal Furlan Gal Furlan je eden od bobnarjev, ki jih je izšolal Zlatko Kaučič. To ga ni zgolj naučilo briljantnega bobnanja, pomagalo mu je tudi pri oblikovanju lastne umetniške pa tudi osebnostne poti. Je glasbenik, pesnik, slikar, po novem pa tudi vodi Klub Štala. Klub je, skupaj z družino, postavil v zares staro hišo, ki pa premore odličen, akustičen prostor za glasbene nastope. V zgornjem nadstropju pa je tudi galerija. Gal Furlan si je na ta način oblikoval prostor umetnosti, ustvarjanja, ki pa ga uspešno ponuja tudi drugim. Klub Štala najdete v vasi Lokavec pri Ajdovščini, premore pa šarem, kot ga noben prostor daleč naokoli ne. V njem je prijetno, jota je, pa refošk, res vse kar si človek lahko želi. Gal Furlan je objavil že večje število plošč (zgoščenk ), ob eni od njih pa dobite tudi njegovo prvo knjigo poezije Tišina je spregovorila. Je skrajno delikaten umetnik, ki se striktno drži lastne izkušnje in nenarejenosti. Preseneča, celo šokira, njegova slikarska dela so mračna, njegovo igranje pa v izbruhih in odbiti drugačnosti. Njegove plošče, ki jih je izdal pri založbi Klopotec, so po kvaliteti posnetkov, tudi poslastica za avdiofile. Gal Furlan ima pred sabo še pravo morje ustvarjanja.


	13. UDO PREISS Zadnji trije festivali jazza, ki sem jih obiskal, so bili izredno samosvoji. Posebej obetaven pa je bil prav FREE FORMS Preddvor 2018, ki je potekal 15. in 16. junija. Ustanovil ga je skladatelj Boštjan Perovšek, v pomoč pa mu je bil avtor festivalske ideje Udo Preis. Udo je karizmatičen človek, ki je v življenju počel ogromno stvari povezanih z duhovnostjo, bil je terapevt, pa z družbenimi vprašanji, ves čas je aktivist in predvsem z glasbo, organizira veliko različnih koncertov in festivalov. Je eden tistih, ki lahko na svojo kmetijo pripelje poslušalce in glasbenike, nastop je pa ob skednju. V Sloveniji že imamo koncerte po stanovanjih, na kmetijah jih pa ravno ni. Je levičar in demokrat po duši, kar je v Sloveniji tudi redkost. Njegova točka komunikacije s svetom je LIMMITATIONES, poglejte na medmrežju. Sicer se je pa tako imenoval časopis študentov filozofije, kjer je je sodeloval. Sploh ga je obdobje študija filozofije zaznamovalo. Razvil je idejo o glasbenikih, ki sodelujejo v improvizaciji na odru, veljajo pa za enakovredne. Se pravi, niso enakopravni, enaki, temveč enakovredni. Nihče med nastopajočimi ni vodilna, osrednja figura koncerta. Tako se ustvari interakcija, ki prinaša drugačen zvok in način igranja; kot da gre za novo zvrst glasbe. Udo pravi, da imena za to početje še ni. V resnici se pa prav free forms spreminja v ustrezno označbo. Ideja free forms tudi združuje različna umetniška početja, poezijo, ples, filozofijo, glasbo, meditacijo, ekologijo. Skratka, je nekakšna forma novega, danes pozitivnega. Prav to je tudi moja izkušnja. Festivalu free forms v Preddvoru tako obetam še kar nekaj zgodnjih poletij. Pogovor z Udom je potekal v broken english, pa brez zamere. Pokrovitelj podcasta Pogovarja se Franci Kapler je založba Klopotec, za kar sem nekomu hvaležen.


	12. BOŠTJAN PEROVŠEK Free Forms Preddvor 2018 je mednarodni festival, ki bo ta konec tedna sejal in vkopaval mlade korenine novega poskusa srečevanje glasbenikov, ki ne zmorejo bili del zabetoniranega sistema. Je poskus nove mreže, ki se ji pridružuje tudi del slovenskih glasbenikov. Koncerti free forms niso finančno tveganje, ker denarja skoraj ni. So pa glasbeno in človeško tveganje. Tudi lociranje tišine, narave, pokrajine, prostora, vode; vse kar morda lahko da tudi Preddvor. Tudi do najbolj očitnih stvari ljudje ne pridemo zlahka. O cilju bomo odločali mi, ki se bomo podali pod Storžič poslušat kopico glasbenikov iz različnih koncev Evrope. Festival free forms sicer že pripravljajo v nekaterih mestih stare celine, zasluga Boštjana Perovška pa je, da je sedaj na zemljevidu tudi Preddvor. Z njim sem se pogovarjal Franci Kapler.


	11. FRANC NOVINC Franc Novinc je akademski slikar, ki je učil risanje na Akademiji. To pomeni, da je imel velik vpliv na študente Akademije, ki so se tudi z njim učili osnove obrti slikarstva in kiparstva. Med slikarsko srenjo velja za izvrstnega, če ne najboljšega kolorista pri nas. Sploh je vtis, da ga še posebej cenijo ravno slikarski kolegi. Skozi različna slikarska obdobja je imel poudarke, izlete v različne trenutne trende. Vendar gledano nazaj ; pop art, risba, akt in kar je še bilo različnih novosti, vse to ni pravi Novinc. Ko človek vidi množico najnovejših slik, ali v Kranja, kjer trenutno razstavlja v dveh galerijah, ali pa v njegovem ateljeju, ve, da je prav zadnje obdobje slikarjevega ustvarjanja najbolj plodno, naravnost barvno eksplozivno. Franc Novinc je predvsem krajinar, pokrajina je pa Sorško polje in Škofjeloško pogorje. To je njegova domačija, to so njegovi ljudje in njihova, njegova kultura. Od tod žabarji, kmetje, , grape, močvirja, ajda, žareči štori, predvsem pa travniki in polja. Njegove slike imajo vedno tudi zgodbo, ki jo slikar kot odličen pripovedovalec, tudi z veseljem pove. Takoj, ko sva se videla pri njem doma , se je že začel dialog. To je razlog, da sem prvih nekaj minut zamudil, ker sem enostavno potreboval čas za pripravo snemalne naprave. Podcast Pogovarja se Franci Kapler se tako začne sredi anekdote o Zoranu Mušiču, ki ga tudi Franc Novinc izredno ceni. Sicer je diplomiral pri Maksimu Sedeju in Francetu Miheliču, njegov profesor pa je bil tudi Gabrijel Stupica. Kako pomemben je bil zanj prav Stupica, lahko slišite v pogovoru. Franc Novinc se je rodil 1938 leta na Godešiču pri Škofji Loki, diplomiral je leta 1964, nagrado Prešernovega sklada pa je dobil leta 1984. Sedaj, ko ni več profesor na Akademiji, intenzivno ustvarja, zdi se, najboljša dela svojega življenja. Po pogovoru me je tudi peljal v svoj atelje in sva vse spet začela znova. Toda, tega dela ne objavljam.


	10. JURE TORI Jure Tori igra harmoniko, klaviature in tudi na veselje, melanholijo in zaverovanost igra. Plošče izdaja že kar nekaj let kot svoje, samostojne projekte. Se pravi, da igra kar hoče, drugi ob njem pa tudi. Je topel in miren človek, pa hkrati ne spregleda bestialnosti družbe v kateri živimo. Ampak lepota, navdušenje nad dobro hrano ter glasba, vse to ga odpelje na oni kraj. In če utegnemo, ga prav tam lahko poslušamo. V katalogih so vse plošče razumljene kot nekakšne posebne izdaje, še najraje imam tiste iz Založbe Klopotec. Sicer pa Tori tango – Za en dotik, Čas je ( z Bogdano Herman),Tisti – zares samo on, Wine Cafe – tudi Ewald Oberleitner z dvojnim basom je tu, pa kitarist Eduardo Contizanetti in še kar nekaj drugih plošč. Z malo truda je do njih še možno priti, koncerti so pa sploh doživetje. Morda bi si upal priporočiti tudi pogovor z njim, nekako seže vate.


	9. BELA SZOMI Béla Szomi je glasbenik, pedagog, prevajalec, pesnik, ukvarja pa se tudi z astronomijo in šahom. Je vodja skupine Kontrabant, ki premore izredno bero plošč in nastopov. Kontrabant so za mnoge zaznamovali t.i. etno glasbo v Sloveniji. Prvi mož zasedbe je Béla Szomi, ki igra harmoniko in poje skozi barvo besed poezije, magičnega. Njegova nenarejenost in ranljivost ga delata mojstra. Mislim, da ravno izrednost njegovega glasu dela Kontrabant za alternativno glasbeno skupino. Posledično jih tudi v medijih ni. Po drugi strani pa ravno tale podcast dokazuje kako izreden sogovornik je Béla Szomi. Priporočam vse plošče Kontrabanta, tudi najnovejšo Najboukše prešvercano. Poplava besed s katerimi se obdaja dokazuje kako dobro se zaveda kaj v resnici daje in kje išče odmeve. Šola, poezija, glasba, vesolje; kar dovolj za eno življenje.


	8. ANDREJ MEDVED Andrej Medved je pesnik in velik poznavalec slikarstva. V svoji zlati dobi je pripravil celo serijo razstav izvrstnih slikarjev iz različnih koncev sveta, v Slovenijo je pripeljal tudi Georga Baselitza. Sicer pa zelo priporočam pesniški zbirki Kočijaž smrti in Deviški vrelec. Briljanten je tudi njegov esej o Gabrielu Stupici, ki ga je objavil v katalogu Pilonove galerije. Je nekoliko nagajiv, povsem sproščen karakter z briljantno inteligenco, ki je naravnost absurdno samosvoja. Če bi ta človek imel proste roke, bi Slovenija živela življenje bogatih likovnih razstav, ki bi jih bili veseli vsaj turisti. Predlagam, da kupite kakšno od njegovih pesniških zbirk in jo berete, rišete, barvate, pa še podarite jo lahko. Sam sem tako Kočijaža smrti podaril Valentinu Omanu. Sploh predlagam Andreja Medveda.

7. VALENTIN OMAN

Valentin Oman je umetnik, predvsem slikar. Doma je v Bekštanju blizu Baškega jezera na Koroškem. Tam preživi velik del poletja, hišo in atelje si je namreč postavil le malo naprej od rojstne hiše. Valentin Oman ima več kot osemdeset let, veliko priznanj in izreden umetniški ugled. Predvsem je pa dober človek, deluje kot nekakšen guru, duhovni učitelj. Ko smo ga obiskali , je bil napravljen v bele hlače in belo srajco, bos in očitno sredi dela. V ateljeju pa nas je pozdravila tudi velika črno bela grafika. Retrospektivno razstavo je že imel v Celovcu, pa na Dunaja , trenutno je še na ogled v Kostanjevici na Krki. Sicer pa je zadnje čase izredno iskan in željen, tako so nove razstave že napovedane. Če poenostavim, Valentin Oman je vrhunski slikar. Slikarska dela predstavlja pod različnimi imeni, najmočnejši se zdi v Križevem potu ter seriji slik Ecce homo. Je ribič, ribari na Soči, popotnik, velikokrat gre tudi v Italijo. V Benetkah si kupuje barve, uporablja švicarsko lepilo in sploh ima razvit praktičen čut do materialov, uporablja celo rjavino. Meni se je zdel prekrasen človek.
Pogovor sem posnel prvi dan v avgustu, ko je bilo tudi na Koroškem nekolikanj oblačno.


	6. KAJA DRAKSLER Kaja Draksler ima kakšnih 30 let, vsaj zadnjih deset let pa živi v tujini kot jazz glasbenica. To pomeni da živi od glasbe, glasba je njen način preživljanja in preživetja. Med ploščami, ki jih je posnela, je najbolj odmeven njen solo projekt The lives of many others za založbo Clean Feed. Ob njej je dobila izredno pozitivne ocene v kar nekaj ključnih medijih po svetu, še posebej zapis v New York Timesu je bil pomemben. Pogovor za podcast Pogovarja se Franci Kapler sva naredila še pred njenim prvim letošnjim nastopom na Jazz festivalu Ljubljana, zvečer je namreč v klubu igrala v ad hoc triu Hamid Drake, Kaja Draksler, Ned Rothenberg trio. Bila je utrujena, vendar hkrati sproščena, povsem preprosta. V pogovoru ni bilo nobenega nastopaštva, kot tudi zvečer na koncertu ne. Skratka, ima mero in stil. Njen talent je velika dragocenost, ki bo še prinesla dobre plošče, koncerte. Se mi je zdelo, da tudi sama polaga še velike upe v prihodnje projekte.


	5. METKA KRAŠOVEC V tej deželi je veliko mrtvih pesnikov in malo Don Kihotov. Prve se pozablja tako rekoč sproti, druge pa spravlja v v norost. Vendarle se najdejo ustvarjalni ljudje, ki so se izognili Blatnemu dolu, ki žarijo skozi svojo umetnost in čudenje svetu naokoli. Med njimi je slikarka Metka Krašovec, njen mož je bil Tomaž Šalamun, njen poklic pa na Akademiji za likovno umetnost. Mislim, da je sploh najbolj priljubljena slikarka pri nas. To je pokazala tudi velika retrospektiva njenih del leta 2012 v Moderni galeriji, ki je privabila neobičajno veliko obiskovalcev. Metka Krašovec je dobila kar nekaj nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada.Tako je pred kratkim svoja nova dela razstavljala tudi v Kranju, v Galeriji Prešernovih nagrajencev. Česa lepšega, v mistično zagledanega in večnega Kranj še ni videl. Zatorej je bila Metka Krašovec gostja v podcastu Pogovarja se Franci Kapler.


	4. IZTOK OSOJNIK Iztok Osojnik je avtor nekaj deset knjig, večinoma gre za zbirke poezije. Kot poet je bil že večkrat nagrajen, njegovi intelektualni nastopi v slovenski javnosti pa so praviloma zelo odmevni. Je človek, ki je delal diplomo pri Dušanu Pirjevcu, njegov doktorat pa je prispevek h kulturnemu boju na Slovenskem. Ja, tudi Iztok Osojnik polarizira. Hkrati pa je intelektualec, ki dokazuje, da bedaki ne morejo nikoli postati veliki pesniki. Prav zato so odlični pesniki prejšnjih generacij, kot je on, danes toliko bolj pomembni. Se mi pa zdi, da je Iztok Osojnik pesnik, ki ga bodo prihodnje generacije vzele še veliko bolj zase. Iztok Osojnik ima še eno krasno lastnost, nikoli ni bil del sistema. Včasih je bila takšna drža še bolj usodna kot dandanes. In kot je bil takrat časten človek, je tudi danes. Tudi zato je bil povabljen v podcast Pogovarja se Franci Kapler.


	3. ZLATKO KAUČIČ Zlatko Kaučič je eden od slovenskih glasbenikov, ki so dobili Prešernovo nagrado. Natančneje, dobil je nagrado Prešernovega sklada. To je pomembno. V svojem življenju je za bobni preigral ogromno glasbe z različnimi glasbeniki in tudi v različnih stilih. Verjetno bi rekel, da je bilo tudi to pomembno. Toda, razlog za gostovanje v podcastu POGOVARJA SE FRANCI KAPLER, je njegova sposobnost ustvariti umetniške projekte, ki presegajo zgolj igranje, pa čeprav jazz glasbe. Tako je ustvaril ZLATI ČOLN in tudi TOLMINSKI PUNT ter kar zajetno število zgoščenk za različne založbe, nazadnje za založbo Klopotec kjer je pravkar izdal album Second round , na katerem z njim igra skladatelj in multi inštrumentalist Milko Lazar. Zlatko Kaučič hodi na pijačo v Kings bar v Gorici, natančneje, v njen novi del. No in v tem lokalu sva se dobila in se pogovorila. Nekaj malega je tudi hrupno v tem baru, da so imele besede nekakšno podlago v zvoku.


	2. Glasba je moja neodvisnost, 7.TRESK Roman Pavlin je človek, pri katerem lahko kupite izborne LPje. Dušan Hedl je eden ključnih mož neodvisnega založništva, tudi eden prvih. Janez Dovč je glasbenik, pa tudi umetniški vodja Celinke. Luka Prinčič ima založbo Kamizdat in izdaja plošče, ki so umetniški izdelki, zaznamovani z našo minljivostjo. Toda, ali je glasba minljiva ? Ne, tega pa mojih gostov nisem vprašal. Sicer pa sem z njimi govoril v Kinu Šiška, kjer je bil prejšnji teden sejem neodvisnih glasbenih založb, 7. Tresk. Bilo je hrupno in preobilno, sogovorniki pa v darilo vsem nam.

	1. ZALA VIDALI O tem kako majhno srednjeevropsko mestece kot je Kranj, počasi oživlja. Ena od avtoric tega presenetljivega dogajanja je Zala Vidali, ki dela v Hiši Layer. Se spomnite filma sexting, kjer ljubica želi ženi v 10minutnem monologu povedati kaj vse čuti in misli o njenem možu in sploh razmerju. No, pogovor je na vrtu neke restavracije in prav tak vrt imajo v Hiši Layer. Zato na tem vrtu začenjam svoj podcast, ki ga imenujem POGOVARJA SE, podcast pa sta omogočila Radio Kaos in Založba Klopotec.

POGOVARJA SE FRANCI KAPLER

14. Gal Furlan

13. UDO PREISS

12. BOŠTJAN PEROVŠEK

11. FRANC NOVINC

10. JURE TORI

9. BELA SZOMI

8. ANDREJ MEDVED

7. VALENTIN OMAN

6. KAJA DRAKSLER

5. METKA KRAŠOVEC

4. IZTOK OSOJNIK

3. ZLATKO KAUČIČ

2. Glasba je moja neodvisnost, 7.TRESK

1. ZALA VIDALI